Ni ga lepšega občutka, ko sonce že zaide le malo je še dnevne svetlobe in se sprehajaš po gozdu, vse je tiho, odpravljaš se proti domu...in naenkrat mimo tebe neslišno prileti ''črni angel'' odpravlja se na lov, popolnoma se zaveda tvoje pristonosti ampak ker si miren te sprejme in na štrclju odlomljenega drevesa sedi, čaka da kakšna miš se premakne v listju pod njo in občasno pogleduje proti tebi, če nisi že mogoče preblizu za njen ljubi mir. Ti pa z nasmehom na obrazu, poln adrenalina pritisneš par fotk...niso tehnično perfektne, saj je že tema...ampak pomemben je doživet trenutek, ki si ga delil z naravo in ljubljeno osebo...iz spoštovanja do narave, odmakneš objektiv, in v tišini zapustiš gozd, takšnega kot je bil takrat ko si stopil v njega...