Da sem naredil svojo prvo fotografijo vodmca je trajalo tri leta...ja tri leta...ne čisto vsak dan, ampak velikokrat sem se vrnil na kraj kjer sem ga prvič videl. Enkrat sem se po nočni izmeni med vožnjo domov odločil, da grem spet poiskusit ''ujeti'' vodomca in v petih minutah sedenja ob vodi se je vodomec usedel na vejo, dva metra pred mano...od navdušenja sem zajokal, končno sem prvič fotografiral vodomca in od takrat sem ga fotografiral že 1000x. Fotografija, ki jo danes objavljam pravzaprav s to zgodbo nima neke povezave, pa čeprav ni portret vodomca, ki smo jih vsak dan vajeni videvati na socialnih omrežjih, sem se odločil, da to fotografijo pokažem, ne ustreza nekim kvazi standardom , da mora ptič zapolniti kader. Meni zadnje čase ustreza biti drugačen, in objavljam fotografije kjer je žival čimmanjša na fotografije in v svojem naravnem okolju...če se le da. Na začetku je bilo težko narediti dober portret ptice, zdaj pa je še težje narediti dobro ''pokrajinsko'' fotografijo s ptico.