Pravijo nam, naj ne gledamo v sonce. Da boli. Da ni varno. Da je bolje zamižati. A, ko mižimo zamudimo svetlobo. Zamudimo barve, toplino in trenutke, ki obstajajo le za tiste, ki si upajo gledati naravnost. Jaz raje pogledam v sonce. Ne zato, ker ne boli ampak, ker vem, da rast ne pride iz udobja. Ko si upamo pogledati v svetlobo, tudi takrat, ko peče, se naučimo stati pokončno ter močno. In morda prav tam, kjer najbolj boli, čakajo najlepši razgledi.